ŠČITKARJI

RASTLINJAKOV ŠČITKAR - TRIALEURODES VAPORARIORUM  West.

Homoptera, Aleyrodidae

Opis

Odrasli osebki (imagi) merijo od 1,2-1,5 mm. Imajo 4 ovalna krilca, prekrita z nežnimi voskastimi spiralami, ki dajejo živalicam snežno bel videz. Jajčeca so ovalna, sprva rumena, v dveh dneh pa postanejo črna. V dolžino merijo 0,2-0,25 mm. Ličinke Novo izvaljene (L1) generacije so ploščate, dolge 0,3 mm, svetlo zelene barve z bistro rdečimi očmi. So gibljive. V stadiju L2, ko merijo 0,38 mm v dolžino, postanejo negibljive. V stadiju L3 so negibljive, merijo 0,58 mm. Pupariji so zadnja razvojna faza, najprej zelenkasti, potem beli do sivo beli, merijo 0,7-0,8 mm.

Razširjenost

Po poreklu je žuželka iz Srednje Amerike. Pred 130 leti je prenesena v Vel. Britanijo. Leta 1926 je pritegnila pozornost, ko se je prav tam namnožila na paradižniku. Sedaj je razširjena in poznana širom po svetu, predvsem v rastlinjakih in njihovi okolici. V toplotno ustreznih območjih je tudi na prostem npr. v Sredozemlju in drugod. V Sloveniji se širi in vzdržuje predvsem v rastlinjakih in plastičnjakih z nekaterimi vrtninami npr. paradižnik, jajčevec in okrasnicami, najdemo pa jo tudi v trgovinah z okrasnicami, kamor je lahko zanesena in posledično prehaja tudi v domove in poslovne prostore.

Gostiteljske rastline

Poznanih je okrog 274 vrst rastlin gostiteljic iz 81 družin. To so Amaryllidaceae, Bromeliaceae, Cactaceae, Crossulaceae, Euphorbiaceae - le sukulentne, Liliaceae, Orhidaceae, Palmae, Stapeliaceae. Med posameznimi okrasnicami pa so posebej izpostavljene: Ageratum, Fuchsia, Hibiscus, Calceolaria, Gerbera, Dianthus, Cyclamen, Begonia itd. Potem so vrtnine kot npr. paradižnik, kumare, jajčevec.

Škoda

Odrasli osebki in ličinke sesajo rastlinske sokove. Listi rumenijo. Še bolj škodljiva pa je medena rosa, ki jo izločajo tako odrasli osebki kot ličinke, skozi posebno odprtino. Izmetavajo jo daleč stran od sebe ter odrasli okrog 10 kapljic/uro. Na medeno roso pa se naselijo in na njej uspevajo glivice, ki povzročajo sajavost rastlin. Plesniva prevleka ovira fotosintezo pri rastlinah, zaradi nje pa so tudi napadene rastlina grdega videza, prav tako pa tudi plodovi. Škoda pri vrtninah se odraža tudi v manjšem pridelku. Rastlinjakov ščitkar povzroča škodo še posredno, ker prenaša rastlinske viruse.

Razvojni krog

Razvojni krog poteka v celoti na gostiteljski rastlini. Samica odloži jajčeca na komaj razprte mlade liste s spodnje strani. V času ovipozicije ima sesalo zabodeno v listni tkivo, zadek pa vrti v krogu in tako odlaga jajčeca v krogu. Jajčeca so na kratkih pecljih. Vsaka samica odloži 50-150 jajčec. V prvem larvalnem stadiju (L1) so ščitkarji gibljivi, gibljejo pa se le na kratke razdalje nekaj milimetrov, nakar se pritrdijo, noge jim zakrnijo. Sledita negibljivi fazi L2 in L3 in faza puparija, ki pa se le sprva še hrani. Značilno za puparij je, da ima na hrbtni strani 11 izrastkov. Iz puparija izleti odrasla žival, na pupariju pa ostane zareza v obliki črke T. Razmnoževanje je spolno ali pa tudi jalorodno. Trajanje razvoja je odvisno od temperature v okolju, prav tako tudi od življenjske dobe imaga. Pri temperaturi 22-25 oC traja razvoj ene generacije 21-28 dni, odvisno tudi od gostiteljske rastline. V naših razmerah prezimi v rastlinjakih.

VARSTVO

Za spremljanje pojava služijo rumene lepljive plošče in za ulov majhne začetne populacije odraslih. Biotično varstvo, ki se prakticira s pomočjo najezdnice Encarsia formosa Gahan trenutno pri nas še ni uresničljivo. Med kemičnimi sredstvi ima 10 aktivnih snovi dovoljenje za zatiranje ščitkarja. Zaradi povoskanega ovoja, ki obdaja ličinke večina med njimi ni dovolj učinkovita. Najuspešnejša med njimi sta buprofezin in sulfotep, ki pa je za splošno dezinsekcijo. Veliko pozornosti je treba nameniti rastlinski higieni t. j. stalnim vizualnim pregledom, odstranjevanju in uničenju vseh naseljenih rastlinskih ostankov vključno s pleveli. Preprečevati je treba vnos žuželk od zunaj prek sadik in drugega rastlinskega materiala.

Besedilo: Lea Milevoj, BTF-Agronomija